Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po nočni operaciji ameriških posebnih sil z imenom 'Operation Absolute Resolve' ujet in prepeljan v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Skupaj z njim so ameriške oblasti prijele tudi njegovo soprogo in ključno svetovalko Cilio Flores. Maduro se bo pred ameriškim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, kar je vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v regiji. Operacija, ki jo nekateri tuji viri označujejo za bliskovit državni udar, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev, v Venezueli pa povzročila nevarno oblastno praznino. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje nad Venezuelo in tam ponovno vzpostavile delovanje ameriških naftnih družb. Trenutno vodenje države v Caracasu začasno prevzema podpredsednica Delcy Rodríguez, ki pa kljub trditvam Washingtona o pripravljenosti na sodelovanje odločno zahteva izpustitev Madura. Medtem ko so v Madridu in Amsterdamu že izbruhnili protesti proti »imperialistični agresiji«, Trumpova administracija napoveduje ostre ukrepe proti vsem, ki bi poskušali ovirati tranzicijo oblasti po Madurovi odstranitvi.

Predsednik Trump je posvaril vršilko dolžnosti predsednice Venezuele, Delcy Rodríguez, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala "pravilno". Trump je dejal, da je ponovna izgradnja in sprememba režima boljša od trenutnega stanja v Venezueli.

Nekdanja argentinska predsednica Cristina Kirchner je ostro kritizirala nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki ga je označila za "upro" oziroma ugrabitev predsednika Nicolása Madura. Po njenih besedah je administracija Donalda Trumpa s temi dejanji ponovno prestopila meje dopustnega v mednarodnih odnosih in neposredno kršila suverenost neodvisne države. Kirchnerjeva trdi, da so obtožbe o trgovini z drogami zgolj pretveza za uresničevanje geopolitičnih interesov Združenih držav Amerike. V svojem zapisu na družbenem omrežju X je izpostavila, da je glavni motiv za ameriško posredovanje nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nad največjimi svetovnimi zalogami konvencionalne nafte. Kirchnerjeva je dogajanje označila za nevarno kršitev mednarodnega prava, ki spominja na pretekle zgodovinske intervencije v Latinski Ameriki. Njena odzivnost sledi zaostritvi razmer, potem ko je Washington sprožil prikrite operacije in napade na venezuelska plovila v Karibskem morju.

Donald Trump je zagrozil venezuelski začasni voditeljici Delcy Rodríguez s "zelo visoko ceno", če ne bo sodelovala z ZDA. Poudaril je, da ga pri Venezueli zanima predvsem nafta, ne pa domnevna trgovina z drogami. Po operaciji v Venezueli se v Evropi pojavljajo strahovi, da bi Trump lahko napadel Grenlandijo, saj je že večkrat izrazil željo, da bi jo ZDA prevzele.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je predsednik Trump napovedal, da ZDA načrtujejo "voditi" Venezuelo, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Medtem ko nekateri Venezuelci izražajo upanje, ostaja nejasno, kdo bo dejansko prevzel oblast in kako bo potekala tranzicija.

Ameriške vojaške sile so v okviru operacije Absolute Resolve zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki bo moral stopiti pred sodnika v New Yorku. Obtožnica ga bremeni narkoterorizma in nezakonitega uvoza kokaina v Združene države Amerike. Operacija je sprožila val mednarodnih protestov, vključno z množičnimi zborovanji v Madridu in Tuniziji, kjer so protestniki obsodili ameriški imperializem in vojaško posredovanje označili za agresijo. Ameriška administracija je po zajetju Madura izrazila namero po vodenju politične tranzicije v državi, pri čemer kritiki opozarjajo na ameriške interese po izkoriščanju bogatih venezuelskih naftnih rezerv. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških provokacij v Karibskem morju, ki so vključevale zasege ladij in kopičenje mornariških sil. Medtem ko Washington trdi, da gre za boj proti mamilarskemu kartelu Cartel de los Soles, podporniki Madura dejanja interpretirajo kot nezakonit prevrat in kršitev suverenosti Venezuele.

Po zajetju Nicolása Madura v ameriški vojaški operaciji, so Venezuelci šokirani in se soočajo z negotovo prihodnostjo. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je izjavil, da so ZDA pripravljene sodelovati z venezuelskimi voditelji, če sprejmejo "pravo odločitev". Demokratski voditelji so obsodili posredovanje ZDA kot nezakonito in brez odobritve kongresa. Rusija in Kitajska vidita operacijo kot ponižanje in izziv, saj ZDA ne čutijo več potrebe po posvetovanju z zavezniki.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil obsežno vojaško operacijo, v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Maduro je bil skupaj s soprogo Cilio Flores v soboto prepeljan v New York, kjer se sooča s hudimi obtožbami narkoterorizma, uvoza kokaina in kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Trumpova administracija je po odstavitvi Madura napovedala, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, kar je sprožilo mešane odzive v mednarodni javnosti in domači politiki. Operacija, ki je bila v tajni pripravi že od poznega poletja, predstavlja dramatičen odklon od Trumpovih predvolilnih obljub o končanju »večnih vojn«. Medtem ko so republikanski voditelji poseg pozdravili kot nujno odstranitev diktatorja, so demokratski zakonodajalci, na čelu s senatorjem Timom Kainom, operacijo označili za nepooblaščen in neustaven napad, ki zaobide pristojnosti kongresa. Kaine je napovedal glasovanje o resoluciji za omejitev predsednikovih vojnih pooblastil, saj meni, da gre za vrnitev v obdobje ameriške prevlade nad notranjimi zadevami držav zahodne poloble. Kritiki opozarjajo tudi na morebitne gospodarske motive, saj je predsednik Trump poudaril pomen venezuelskih naftnih virov. Papež Frančišek je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in predhodno opozarjal pred uporabo nasilja, namesto katerega bi bilo treba uporabiti dialog ali diplomatske pritiske. Zaenkrat ostaja nejasno, kako se bo na ameriško okupacijo odzvalo venezuelsko prebivalstvo in ali bo to povzročilo nadaljnjo regionalno nestabilnost.

Ameriške posebne enote Delta so v usklajeni vojaški operaciji v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju virov so ju ameriški vojaki ob spremstvu agentov FBI pridržali v njunih spalnih prostorih v polnočni akciji, ki je potekala brez žrtev na ameriški strani. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da je bila operacija načrtovana že od sredine decembra, njen primarni cilj pa je bil strmoglavljenje Madura, ki ga Washington obtožuje vpletenosti v trgovino z drogami. Trump je po izvedeni operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo v sodelovanju s podpredsednico Delcy Rodríguez, medtem ko je demokratično opozicijo izključil iz načrtov. Kot ključni motiv za posredovanje se navaja nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, ki so največje na svetu, saj namerava Trumpova administracija v črpanje vključiti ameriška podjetja. Maduro bo prepeljan v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Manhattnu soočil z obtožbami ameriške agencije za boj proti drogam (DEA).

Združene države Amerike so po nedavnem vojaškem vdoru v Venezuelo in zajetju predsednika Nicolása Madura napovedale prevzem popolnega političnega nadzora nad državo ter izkoriščanje njenih naftnih virov. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem naslovil ostra opozorila Mehiki, Kubi in Kolumbiji, ki so kritizirale ameriško vojaško posredovanje. Po navedbah Washingtona je bil glavni cilj operacije prekinitev trgovine z drogami in stabilizacija regije, vendar mednarodna javnost opozarja na gospodarske motive, predvsem na nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte. Venezuelski aktivist Raúl Zibechi je poudaril, da je zaradi invazije ogroženo samo preživetje latinskoameriških narodov, saj gre za nevaren precedens kršenja suverenosti. Medtem ko so ZDA Madura že prepeljale v pripor, mednarodna skupnost z Mehiko na čelu zahteva posredovanje Združenih narodov. Trumpova administracija kljub kritikam vztraja pri vodenju Venezuele do vzpostavitve nove oblasti, kar sproža strahove pred dolgotrajno okupacijo in destabilizacijo celotne Južne Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da Združene države Amerike ne bodo nameščale dodatnih vojaških sil v Venezueli, če bo začasna voditeljica države Delcy Rodríguez v celoti sodelovala z Washingtonom. Po nedavni vojaški operaciji, v kateri so elitne enote Delta zajele dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo, ZDA prehajajo v fazo zagotavljanja stabilnosti in nadzora nad ključnimi strateškimi viri. Obrambni minister Pete Hegseth je ob tem pojasnil podrobnosti načrta, ki ne predvideva stalne vojaške prisotnosti na vsakem vogalu, temveč se osredotoča na strikten nadzor nad naftnimi tokovi in varnostjo po doktrini "mir skozi silo". Politični analitiki opozarjajo, da bo takšna politika močno vplivala na prihodnje odnose med ZDA in Latinsko Ameriko, ki bi se lahko po vojaškem posegu v suvereno državo znatno poslabšali. Medtem ko Brazilija že priznava Rodríguezovo kot vršilko dolžnosti predsednice, ZDA vztrajajo pri začasnem upravljanju države, dokler ne bo zagotovljen varen prenos oblasti. Glavno vlogo pri usmerjanju venezuelske politike naj bi prevzel državni sekretar Marco Rubio, prioriteta Washingtona pa ostaja zaščita ameriških gospodarskih interesov in preprečevanje delovanja narkoterorističnih kartelov, ki jih je Trumpova administracija očitala prejšnjemu režimu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v nedeljo prepeljan v center za pridržanje v New Yorku, potem ko so ameriške specialne enote po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu. Operacija, ki se je začela v soboto, je vključevala napade na ključne vojaške objekte in povzročila izpade električne energije v venezuelski prestolnici. Ameriški predsednik je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele začasno upravljanje države in njenih obsežnih naftnih rezerv. Trumpova administracija je z ujetjem Madura uresničila večmesečne grožnje o zamenjavi režima v tej južnoameriški državi. Čeprav se je Trump v preteklosti javno distanciral od gradnje držav po vojaških intervencijah, je zdajšnja napoved ameriškega nadzora nad Venezuelo označena kot prelomna točka njegove zunanje politike. Maduro se bo že v ponedeljek pojavil pred sodiščem v New Yorku, medtem ko je v Venezueli oblast začasno prevzela podpredsednica Delsi Rodriguez, ki zahteva nujno sejo Varnostnega sveta ZN. Dogodek predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti, ki so se v zadnjih mesecih kazale v obliki pomorskih blokad in gospodarskih sankcij. Trump je z neposredno vojaško akcijo in izključitvijo opozicijske voditeljice Marie Corine Machado iz procesa tranzicije jasno nakazal namero po neposrednem ameriškem vplivu na prihodnjo politično in gospodarsko ureditev Venezuele.

Ameriška vojska je v soboto popoldne v prestolnici Caracas izvedla obsežno vojaško operacijo, med katero so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju tujih medijev so Madura nemudoma prepeljali v Združene države Amerike, kjer je pristal v oporišču letalske nacionalne garde Stewart severno od New Yorka. Viri navajajo, da bo pridržan v enem izmed strogo varovanih zaporov v New Yorku, postopek pred ameriškim sodiščem pa naj bi se po napovedih televizijske mreže CNN začel že v ponedeljek. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o terorizmu in zagotavljanjem dostopa do naftnih virov, podporniki venezuelskega voditelja dejanje označujejo za državni terorizem in nezakonito ugrabitev tuje državne vodje. Razmere v regiji ostajajo izredno napete, saj je mednarodna skupnost glede legitimnosti ameriškega posega močno razdeljena.

Nemški mediji poročajo, da je ameriška vojaška intervencija v Venezueli sprožila globalna tveganja in škodo za mednarodno pravo. Poudarjajo, da se je Trump v preteklosti prikazoval kot mirovnik, vendar napad na Venezuelo predstavlja tvegan precedens.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA je venezuelska vojska pod vodstvom ministra za obrambo Vladimirja Padrina Lópeza podprla podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele in pozvala prebivalstvo, naj nadaljuje z običajnimi aktivnostmi. Padrino López je zahteval Madurjevo izpustitev. Države Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Ameriške vojaške sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Newyorško tožilstvo ga obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem, pred sodišče pa naj bi stopil že v ponedeljek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sporočil, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen politični prehod. Trump je napovedal tudi obnovo venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Medtem ko so v nekaterih ameriških mestih izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je dejanje ZDA označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države.

Združene države Amerike so po uspešni vojaški operaciji, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začele proces prevzema nadzora nad državno naftno industrijo. Ameriški predsednik Donald Trump je poudaril namero o ponovni vzpostavitvi pretoka nafte, medtem ko obrambni minister Pete Hegseth napoveduje, da bo Washington določal pogoje prihodnjega razvoja Venezuele. Kritiki opozarjajo, da so tovrstni posegi v tuje naravne vire z vidika mednarodnega prava sporni, strokovnjaki pa dodajajo, da bo za polno operativnost naftne infrastrukture potrebnih več let. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti, ki so vključevale gospodarsko blokado, tajne operacije obveščevalne službe Cia in uničevanje venezuelskih plovil. Hegsethove izjave o »postavljanju pogojev« nakazujejo na dolgotrajno ameriško prisotnost v regiji, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Latinske Amerike. Medtem ko Bela hiša operacijo opravičuje z bojem proti terorizmu in mamilarskim kartelom, mednarodna javnost opozarja na nevarnost širše regionalne nestabilnosti in humanitarne krize.

Po aretaciji Nicolasa Madura je venezuelska vojska priznala podpredsednico Delsi Rodriguez kot začasno predsednico države. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil Rodriguezovi, da bo plačala višjo ceno kot Maduro, če ne bo ravnala "pravilno". Ruski podpredsednik varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je dejal, da so poteze Trumpa v Venezueli sicer nezakonite, a skladne z interesi ZDA. Ameriški državni sekretar je izjavil, da Venezuela ni Irak ali Libija in da se ZDA ne vmešavajo v politične zadeve drugih držav, temveč ščitijo ameriške interese.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem in pridržanjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ter njegove soproge Silie Flores. Madura so ameriške sile prepeljale v New York, kjer so ga zaprli v priporni center v Brooklynu. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti njemu vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in več kot 25-letne zarote za tihotapljenje kokaina v Združene države Amerike v sodelovanju s terorističnimi skupinami in mamilarskimi karteli, kot sta Sinaloa in Tren de Aragua. Dogodek je v ameriškem političnem prostoru sprožil ostre odzive. Demokratski kongresnik Jake Auchincloss je operacijo označil za prizadevanje za nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, medtem ko je podpredsednica Kamala Harris opozorila na nevarnost nastanka kaosa, ki bi lahko obremenil ameriške družine. Kljub trditvam Washingtona o boju proti trgovini z drogami, kritiki poudarjajo strateške energetske interese kot primarni motiv za napad. Nicolas Maduro se bo prvič zglasil pred sodiščem v ponedeljek, v primeru obsodbe pa mu grozi dosmrtna zaporna kazen.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je bil primarni cilj nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli vzpostavitev popolnega nadzora nad obsežnimi naftnimi viri te južnoameriške države. Puškov je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram poudaril, da si Washington prizadeva za prevzem oblasti nad državo z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Te trditve sledijo stopnjevanju napetosti po neposrednem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike. Po besedah ruskega senatorja vojaška akcija ni bila motivirana zgolj s političnimi spremembami, temveč s strateškimi gospodarskimi interesi. Puškov meni, da je odstranitev prejšnjega vodstva služila kot sredstvo za zagotovitev dostopa do energetskih surovin, kar bi Združenim državam Amerike omogočilo prevladujoč položaj na svetovnem energetskem trgu. Ruska stran s temi izjavami kritizira ameriško zunanjo politiko in jo označuje za imperialistično poseganje v suverenost tujih držav.